Vpliv davka na dodano vrednost (DDV) na Kostariki

Uvedba davka na dodano vrednost (DDV) v Kostariki je bila temeljni del fiskalne politike države, zasnovane na ustvarjanju bolj trajnostnega in preglednega gospodarskega okolja. Ta davek je bil uveden 1. julija 2019 pod zakonom št. 9635 in je preoblikoval prejšnji splošni davek na promet v sodoben sistem DDV. Predstavlja enega najpomembnejših premikov v kostariški davčni zakonodaji v zadnjih desetletjih.

**Ozadje in Izvedba**

Kostarika, znana po svoji čudoviti biotski raznovrstnosti in stabilnem političnem okolju, si že dolgo prizadeva uravnotežiti gospodarsko rast s trajnostnim razvojem. Uvedba DDV je bila ključnega pomena za okrepitev državnega proračuna, zmanjšanje fiskalnega primanjkljaja ter uskladitev z mednarodnimi standardi. Sistem DDV nalaga 13% davek na večino blaga in storitev ter nadomešča ožji in manj učinkoviti davek na promet, ki je zajemal le nekatere potrošniške dobrine.

Takšen korak je bil potreben v državi, kjer so turizem, tehnologija in kmetijstvo vitalni sektorji. Hitro rastoča tehnološka industrija Kostarike, pogosto opisana kot “Silicijeva dolina Latinske Amerike”, poleg njenega dobro uveljavljenega statusa ekoturističnega raja, je zahtevala bolj sofisticirano davčno strukturo za zagotovitev nadaljnje rasti in mednarodne konkurenčnosti.

**Gospodarski vpliv**

Uvedba DDV je imela večplasten vpliv na kostariško gospodarstvo. Po eni strani je bistveno povečala prilive v državni proračun. Ta povečan prihodek je ključen pri financiranju bistvenih javnih storitev in infrastrukturnih projektov ter s tem podpori dolgoročnemu gospodarskemu razvoju.

Po drugi strani so potrošniki občutili višje cene na širšem naboru blaga in storitev. Za podjetja, še posebej za mala in srednje velika podjetja, je tranzicija zahtevala znatne prilagoditve računovodskih praks in finančnega upravljanja. Kljub temu mnogi trdijo, da je povečano administrativno breme izravnano z koristmi bolj stabilnega gospodarskega okolja in zmanjševanja sive ekonomije.

**Sektoralni vplivi**

– **Turizem**: Kot eden glavnih virov prihodkov države se je turistični sektor moral prilagoditi vključitvi DDV na storitve, kot so prenočišča, izleti in prevoz. Dodatni stroški lahko odvrnejo nekatere popotnike z omejenim proračunom, kljub temu pa naravna lepota Kostarike še naprej privablja turiste z vsega sveta.

– **Tehnologija**: Za tehnološki sektor, ki vključuje številna multinacionalna podjetja, ki delujejo v prostozonskih območjih, je bil sistem DDV potreben posodobitve postopkov skladnosti. Vendar so se ta podjetja na splošno dobro prilagodila zaradi svojih robustnih finančnih sistemov in globalnih izkušenj s podobnimi davčnimi strukturami.

– **Kmetijstvo**: Kmetijski sektor Kostarike, dolgoletni steber gospodarstva, je bil nekoliko zaščiten z oprostitvami pri osnovnih živilih, namenjenimi zmanjšanju vpliva na nizko-premožne potrošnike. Vendar pa kmetijska oprema in drugi ne-​​pomembni kmetijski vhodi vključujejo DDV, kar vpliva na stroške kmetov.

**Socialne značilnosti**

Uvedba DDV je imela tudi pomembne socialne posledice. Da bi ublažila udarec na najbolj ranljive populacije, je vlada uvedla ukrepe, kot so znižane stopnje DDV na osnovne potrebščine, zdravila in šolstvo. Poleg tega močne socialne mreže in programi javnega blaginjenja Kostarike pomagajo ublažiti nekatere negativne učinke.

**Zaključek**

Uvedba DDV v Kostariki predstavlja prelomno spremembo v ekonomskem krajoliku države, ki si prizadeva za krepitev fiskalne stabilnosti in uskladitev z globalnimi davčnimi praksami. Čeprav predstavlja izzive, zlasti za potrošnike in mala podjetja, so dolgoročne koristi povečane državne prakse in čvrstejše gospodarsko okolje očitne. Medtem ko se Kostarika še naprej razvija kot zavetje za ekoturizem in tehnološko inovativnost, je njen prenovljen davčni sistem ključni element pri podpori trajnostni in vključni rasti.

Predlagane povezave o Vplivu davka na dodano vrednost (DDV) v Kostariki:

Mednarodni denarni sklad (MDS)

Svetovna banka

Bloomberg

The Economist

Reuters